Slovenska podjetja imajo možnost (poleg slovenskih razpisov), da se tako kot vsa druga podjetja v Evropski Uniji in pridruženih članicah prijavijo na razpise, ki jih razpisuje direktno Evropska Unija. Načrt EU je dobre zamisli/inovacije hitreje spraviti na trg, spodbuditi gospodarstvo, ustvariti delovna mesta in izboljšati življenje ljudi. Tukaj nastopi program Horizon 2020, ki zagotavlja denar, motivacijo in moč, da evropska podjetja ohranimo v vrhu po znanju in dobre zamisli spremenimo v inovacije.
Kaj naj omogoča ta sedemletni program?
EU je vanj vložila skoraj 80 milijard evrov, ki so namenjena za sofinanciranje raziskovalno razvojnih projektov. Razpisi se osredotočajo na izzive, ki se jim moramo nujno lotiti, na primer na čisto energijo in krožno gospodarstvo, skrb za ostarele, IKT, zdravstveno varstvo, varnost hrane in naše oceane. V Sloveniji je zanimanje za te razpise vedno večje, saj omogočajo sofinanciranje v višini med 70% do kar 100% upravičenih stroškov. Še zmeraj pa se pojavlja vprašanje, kakšni projekti so sploh primerni za razpise Horizon 2020.
V prvi vrsti tukaj niso upravičeni projekti, katerih namen je nakup nove tehnološke opreme, kot to številni še zmeraj razumejo. Sofinancirani so stroški raziskav in razvoja za inovativne projekte z visokim potencialom. Strošek opreme je upravičen v višini amortizacije opreme za čas trajanja projekta. Rezultat projekta mora presegati obstoječe stanje tehnologije na trgu in prinašati dodano vrednost na širšem evropskem nivoju. Sama ideja mora biti inovativna, kar dokažemo z dobrim poznavanjem obstoječega stanja na trgu in ne razvijamo rešitve, ki tako rekoč na trgu že obstaja.
Ko pripravljate projektni predlog, jih ne zanima samo projekt – potrebujejo vedeti zakaj boste uspeli vi in ne vaš konkurent. Pomembne so informacije kdo so konkurenti, kaj so glavne nevarnosti ter priložnosti na trgu in kako boste prodali svojo idejo na trgu. Ne glede na vse ideje, je potrebno biti realen, da je za vsako idejo potrebna ekipa, ki bo to realizirala. Ocenjevalci morajo iz vloge razbrati, da ima vaša ekipa vse ustrezno znanje, da lahko privede do komercializacije produkta. V kolikor ste šibki na katerem izmed področij projekta je prav tako smiselno, da se oblikuje partnerstvo, kjer vsak udeleženec s svojim doprinosom vpliva na končni rezultat. Ne smemo pozabiti tudi na konkurenco podjetja ter izpostaviti vaše ključne prednosti.
Ideja projekta mora izhajati iz obstoječega problema na trgu, kar pomeni, da mora rezultat projekta odgovarjati na določena aktualna vprašanja in problematike, s katerimi se družbena in ekonomska sfera soočata. Iz tega izhaja tudi dobro načrtovan plan komercializacije, saj bo vaše podjetje na podlagi uspešno izvedenega projekta raslo in se uspešno uveljavilo na trgu. Slabo definiranje poslovnega modela, ključnih trgov in kupcev ter pričakovanih učinkov na podjetje, prav tako pomenijo slabo zastavljen projekt, ki pa v gruči številnih konkurenčnih prijav ne bo prinesel pozitivnih rezultatov na razpisu.
Evropski projekti, ki so uspešne zgodbe!
Glede na že zapisane informacije je najbolje, da si pogledamo nekaj primerov uspešnih projektov. V bazi CORDIS lahko spremljamo odobrene projekte in si s tem ustvarimo širšo sliko kakšni projekti se financirajo.
Podjetje iz Italije in Nizozemske razvija nov generator na električno energijo za kamp vozila. Gre za popolnoma tih sistem z omejenimi emisijami CO2, 30% manj od bencinskih generatorjev. Po koncu razvoja bo na trgu na voljo tih, zanesljiv, stroškovno učinkovit generator, ki je prilagojen za kamp vozila.
V partnerstvu nemškega, slovenskega in italijanskega podjetja se razvijajo zvočno izolacijska eko-notranja vrata, ki predstavljajo nov, cenovno konkurenčen, certificiran izolacijski panel.
Nizozemsko podjetje je dobilo sofinanciran projekt, ki predstavlja preboj v vzgajanju krompirja z vzpostavitvijo visoke hitrosti vzreje krompirja. Razvojni projekt bo omogočil razvoj novih inovativnih sort v roku dveh let glede na tradicionalno 10 letno gojenje, koristnejše lastnosti, od izboljšane odpornosti na bolezni, 80% manjšo uporabo pesticidov in 30% večji pridelek.
Start up podjetje iz Slovenije je uspelo prepričati Bruselj že dvakrat. Podjetje se ukvarja z razvojem programske opreme za obdelavo bioloških podatkov. Z njihovim programskih orodjem lahko raziskovalci s področja znanosti o življenju hitreje in učinkoviteje analizirajo velikanske količine podatkov.
Olive so super hrana in ustvarjajo na tisoče delovnih mest v Sredozemlju. Ker pa pridelava namiznih oljk in oljčnega olja zahteva velike količine vode tudi v času, ko vlada veliko pomanjkanje, je EU financirala projekt sistema za vnovično uporabo vode, ki se uporablja za pranje oliv. Gre za demonstracijski projekt, ki je zaradi obetavnih rezultatov pripravljen za komercializacijo.
Kako izbrati primeren razvojno raziskovalni projekt v podjetju za EU razpis?
Ker so sredstva direktno iz Bruslja relativno nova za slovenska podjetja, velikokrat naletimo na vprašanje kako poiskati v podjetju primeren projekt. Na sliki so zapisana vprašanja ter usmeritve na katere mora odgovoriti vsak prijavitelj pred prijavo.
Na Horizon 2020 prijavljamo projekte, ki so inovativni na globalnem nivoju. Ideja mora presegati obstoječe stanje tehnologije na trgu. Ključno je odlično poznavanje svetovne konkurence. Kje se nahaja naš produkt glede na druge? Kje so naše prednosti? Poleg vsebinskega poznavanja je ključno poznavanje trga tudi v številkah. Kakšen tržni delež lahko zasedemo? Kako bomo to dosegli – sami ali v partnerstvu? Tekom celotnega projekta je ključnega pomena vpliv (Impact) projekta na podjetje in okolico. Evalvatorji so dobili navodila, da morajo pri tem delu biti še posebej strogi.
Komisija ima tri merila na katerih ocenjuje kakovost raziskovalnih predlogov: odličnost, učinek in kakovost izvajanja projekta. Da bi izmerili vpliv projekta se gledajo trije kazalniki: sposobnost za inovacije, ustvarjanje novega znanja ter prispevek na širši družbeni in gospodarski prostor. Razpisi so postali veliko bolj usmerjeni na trg in to pričakujejo tudi od prijaviteljev. Zanima jih koliko novih delovnih mest boste ustvarili zaradi projekta, koliko prihodkov lahko pričakujete iz navedenega projekta,… Seveda ne smemo zanemariti vpliva na okolje ter porabe energije. Vsi dejavniki skupaj odločajo pri komisiji komu bodo zagotovili nepovratna sredstva.
Razpisi zanimivi za vse velikosti podjetij
Naša izkušnje kažejo, da so takšni razpisi zanimivi za majhna podjetja, tudi “start up” podjetja ter velike mednarodne multinacionalke. Za primer naj izpostavim podjetje s petimi zaposlenimi, stari leto in pol, vendar z mednarodno zanimivo lastno IKT rešitvijo. Evropska Komisija je v njih videla potencial in jih podprla v kar dveh projektih. V enem letu po dobljenih razpisih so se kadrovsko povečala že za deset dodatnih sodelavcev. Svoje rešitve prodajajo v Avstraliji, ZDA ter celotni Evropi. So odličen primer dobre prakse malega podjetja.
Na drugi strani trenutno sodelujemo z Nemškim podjetjem, z več kot 8.000 zaposlenih. Delež pridobljene subvencije je skoraj zanemarljiv glede na njihov letni dobiček. Verjetno se sprašujete zakaj se sploh ukvarjajo z razpisi. Vodstvo podjetja je videlo dolgoročno možnost napredka skupine tudi preko razpisov. Evropi želijo dokazati, da so vodilni na svojem področju. Iščejo potrditev s strani Evropske Komisije o smiselnosti trenutnih raziskovalnih projektov. V kolikor bodo dobili odobrena sredstva, bodo kasneje povabljeni tudi na posebna srečanja z Evropsko Komisijo in bodo imeli možnost soodločanja pri oblikovanju evropske politike. Ne samo v denarju, največja moč je v povezavah.
Bo vaša zamisel spremenila svet?
Vaša inovacija mora ustvariti nekaj novega in boljšega za družbo prihodnosti. Prvo vprašanje, ki si ga morate postaviti sami sebi je “Ali bom lahko s svojo idejo zgradil posel, bom ljudem ponudil nekaj onkraj njihove domišljije, kar bodo kupovali/uporabljali in bom spremenil igro na trgu na katerega vstopam?” Če ste prepričani, da je odgovor DA, je čas, da tudi Vi igrate v Ligi evropskih inovacij!
Še misel za konec: ”They did not know it was impossible, so they did it!” Mark Twain.